»Tudi Cankarja je bilo sram njegove matere, ker je bila preveč kmetiška, kot je zapisal, a vendar ga je ona rodila in njeno garanje ga je šolalo.«
»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«
»Vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«
»Cankarja so torej uporabljali bolj zaradi tega, ker so ga potrebovali v integralni, necenzurirani varianti. Zato njegove cenzurirane besede s konca 30. let toliko bolj ustrezajo kot geslo znaka svobode.«
»Cankar je bil človek majhnih in zelo človeških užitkov.«
»Cankar je pač prepričljiv in vedno se lahko v povezavi z njim o nečem pogovarjamo.«
»Marsikdo je raje na podporah, kot da bi šel delat, ker se mu z vsemi dodatki, socialnimi transferji bolj splača biti doma.«
»Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba.«
»Poleg glasu za nerojene otroke želimo letos dati glas tudi vsem tistim, ki jim grozi medicinska zastrupitev.«
»Vsaka zakonodaja, ki ne varuje življenja, je krivična. Nerojeni otrok je človek, glavna razlika z rojenim je, da je še v maminem trebuhu in ga s prostim očesom ne moremo videti.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju